Vse večje distribucije Linuxa vključujejo pakirano različico teTeXa in vsaka distribucija ima svoje kaprice. Metode pakiranja posameznih distribucij povečini med seboj niso združljive. Če poskušate namestite teTeX z druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste prav gotovo zmedli podatke o upravljanju nameščenih paketov na vašem sistemu. Ko nameščate teTeX, glejte razdelek, ki ustreza vaši distribuciji Linuxa, spodaj.
Vsa navodila za nameščanje teTeXa, opisana v tem razdelku, so splošna in veljajo za vse različice Unixa, specifični sta le poglavji o Linuxu in FreeBSD-ju.
Namestitev teTeXa je presenetljivo lahka za paket te velikosti. Ta sestavek pokriva le večje ameriške distribucije Linuxa, ker nisem imel časa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.
Vendar namestitev splošne distribucije teTeXa ni nič težja kot namestitev paketov z Linuxom. Glejte razdelek ,,Splošna distribucija s CTAN`` spodaj.
Razmisliti bi morali o namestitvi splošne teTeXove distribucije z arhivov CTAN, če:
/usr
.Popolna namestitev binarne distribucije zavzame 40-50 MB diska,
za gradnjo distribucije iz izvorne kode pa potrebujete 75 MB
prostora, zato se pred začetkom prepričajte, da imate dovolj prostora
na disku. Ni vam treba imeti nameščenega prevajalnika gcc(1)
ali okenskega sistema X Window System (čeprav vam X prav gotovo
pomaga, saj je veliko lažje predgledovati spise na zaslonu). Vse kar
potrebujete je urejevalnik, ki zna izdelati besedilo v navadni kodi
ASCII (glejte razdelek
,,Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?``. Je lahko sploh še preprosteje?
Ghostscript V. 5.03 vam omogoča tiskanje dokumentov v PostScriptu na ne-postscriptnih tiskalnikih in predogled postscriptnih dokumentov na standardnih monitorjih VGA in zaslonih sistema X Window. Če imate postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali Ghostscripta za tiskanje postscriptnih dokumentov. Ghostscript ima tudi več drugih zmožnosti, ki presegajo domet tega HOWTO-ja.
APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov in vam močno olajša življenje z vašim tiskalnikom. Glejte razdelek ,,APSFILTER``.
Informacije o namestitvi tiskalniškega strežnika (angl. printer daemon) in splošni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku ,,Tiskalniški strežnik lpd(8)`` in v spisu spisu Printing HOWTO.
Datoteke lahko dobite z enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je napisan v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN``. V spodnjih primerih bomo datoteke pobirali z arhiva CTAN na ftp.tex.ac.uk.
Najprej se priključite s FTP na ftp.tex.ac.uk
in pojdite s
cd
v imenik
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/
. Vzemite
datoteki
INSTALL.bin
in
install.sh
ter ju premaknite v najvišjenivojski imenik v
katerega želite namestiti teTeX, na primer /var/teTeX
, če
nameravate namestiti teTeX v datotečni sistem /var
.
Natisnite datoteko INSTALL.bin
. Imejte ta izpis pri roki,
saj opisuje, kako namestiti minimalno različico teTeXa. Za minimalno
namestitev potrebujete 10--15 MB diskovnega prostora, a vam
priporočamo, da namestite celoten paket teTeX, če je to le mogoče.
Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz
in
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz
.
Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, ki vsebujeta izvedljive
programe za teTeX. Izvedljive programe za vaš Unix najdete v imeniku
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/
.
Za Linux vzemite arhivno datoteko:
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz
,
če vaš sistem uporablja deljene knjižnice Linux ELF, ld.so(1)
vsaj različice 1.73, in knjižnico clibs vsaj verzije 5.09. Če ne,
vzemite datoteko
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz
,
ki je prevedena za sisteme, ki uporabljajo starejši format statičnih
knjižnic a.out.Potem, upoštevajoč navodila v datoteki INSTALL.bin
, izvedite
ukaz
ko ste v vrhnjem imeniku namestitve teTeXa. (Prepričajte se, da imate tam tudi arhivne datoteke s teTeXom, ki ste jih pravkar pobrali.) Čez nekaj časa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri paketi za teTeX. Če ste zadovoljni le z minimalno namestitvijo teTeXa, se ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte s postopkom. Glejte razdelek ,,Osnovna nastavitev sistema`` za nastavitev osnovnega sistema teTeX.# sh ./install.sh
Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajoče pakete, v tem primeru glejte naslednji razdelek.
Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete z arhiva CTAN datoteke, navedene v prejšnjem razdelku, in še naslednje datoteke:
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-fonts.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-fonts.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-extra.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz
Vse te datoteke morajo biti v najvišjem imeniku pod katerim hočete imeti nameščen teTeX. Kot pri minimalni namestitvi, tudi tukaj izvedite ukaz:
# sh ./install.sh
Skript install.sh
ugotovi prisotnost posameznih arhivov in
vam izpiše menu izbir. Edina nastavitev, ki jo morate na tej stopnji
nastaviti, je nastavitev najvišje-nivojskega imenika, pod katerim
želite namestiti teTeX z izbiro ,,D``. Seveda morate izbrati imenik,
v katerega starševskem imeniku imate dovoljenja za pisanje. Na
primer, če nameščate teTeX v vaš domači imenik boste navedli
namestitveni imenik (angl. install directory) za teTeX kot
/home/john.q.public/teTeX
in ko se vrnete v glavni menu,
izbrali ,,I`` za nadaljevanje namestitve. Pazite, da imenik morda že
ne obstaja; namestitveni skript install.sh
ga mora ustvariti
sam.
Izbira, ki jo boste morda omogočili, je nastavitev imenika za
ustvarjene pisave. Tudi če nameravate uporabljati le postscriptne
raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda občasno obdelali datoteko,
ki potrebuje pisave Computer Modern. Omogočanje te izbire zahteva
vnos imenika, ki naj ga uporablja. V starševskem imeniku morate imeti
dovoljenja za pisanje. Če nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko
napisali /home/john.q.public/texfonts
. Če želite, da bodo
lahko vsi uporabniki sistema dostopali do že ustvarjenih pisav,
navedite tukaj splošno dostopen imenik kot
npr. /var/texfonts
. Vendar vam priporočam, da za to izbiro
ne uporabite privzetega imenika /var/tmp/texfonts
, saj se
vsebina tega lahko pobriše ob prvem ponovnem zagonu računalnika in
potrebne pisave se bodo morale ponovno ustvariti.
Po določitvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, določitvi različnih
dovoljenje in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse
postori install.sh
, se bo program končal s sporočilom, da
dodajte binarni imenik teTeXa v vašo okoljsko spremenljivko
$PATH
in imenike, v katerih imate strani referenčnega
priročnika (za man
) in datoteke za Info v okoljski
spremenljivki $MANPATH
in $INFOPATH
.
Dodajte, na primer, naslednje stavke
v vaš prijavni skriptexport PATH=$PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin" export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man" export INFOPATH$=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
~/.bash_profile
, če uporabljate
ukazno lupino bash(1)
, ali v vašo prijavni skript
~/.profile
, če uporabljate drugo ukazno lupino.
Odjavite se in se ponovno prijavite, da boste zabeležili nove okoljske spremenljivke. Potem se prepričajte o pravilnosti namestitve s tem, da poženete ukaz:
# texconfig confall
Nadalje, lahko nastavite teTeX, da bo deloval z vašo posebno strojno opremo. Glejte spodnji razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.
Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvorne kode, se prijavite s
ftp
na mesto CTAN, na primer na
ftp://ftp.tex.ac.uk/ in poberite naslednje datoteke:
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.src
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/README.texmf-src
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-src-0.4pl7.tar.gz
Preberite navodila v datoteki INSTALL.src
, potem se s
su
prijavite kot upravnik sistema (root) in odpakirajte
datoteke v imenike, za katere imate dovoljenja za branje, pisanje in
izvajanje.
Ne pozabite uporabiti argumenta p
za program tar(1)
,
in spomnite se tudi preklicati izbiro noclobber
ukazne lupine
bash(1)
. To lahko storite s kontraintuitivnim ukazom
Opozarjamo vas, da argument# set +o noclobber
+o
ukaza set
prekliče spremenljivko; ravno obratno od tega, kar bi
pričakovali.
Dearhiviranje datoteke teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz
bo ustvarilo
imenik ./teTeX
. Dearhiviranje datoteke
teTeX-src-0.4pl7.tar.gz
bo ustvarilo imenik
teTeX-src-0.4
. Natisnite datoteko INSTALL.src
in jo
imejte pri roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite cd
teTeX-src-0.4
in po navodilih iz datoteke INSTALL.src
popravite ./Makefile
. Nastaviti morate spremenljivko
TETEXDIR
, ki kaže na absolutno pot do starševskega imenika
paketa teTeX. To bo seveda podimenik teTeX
imenika, v
katerem ste odpakirali izvorno kodo in knjižnične arhive. Na primer,
če odpakirate arhive v svojem domačem imeniku, morate nastaviti
TETEXDIR
na
/home/john.q.public/teTeX
Ostale izbire v datoteki Makefile
so precej splošne. S
prevajalnikom gcc(1)
verzije 2.7.2 ali poznejše vam ni treba
narediti nobenih nadaljnjih prilagoditev, razen če imate nestandardne
nastavitve prevajalnika in knjižnic ali želite, da bi prevajalnik
delal nekatere dodatne optimalizacije ali iz kakega drugega razloga.
Preverite, da so spremenljivke USE_DIALOG
,
USE_NCURSES
in HAVE_NCURSES
nastavljene pravilno za
vaš sistem, saj program dialog
potrebuje nameščeno knjižnico
ncurses. Knjižnica ncurses(3x)
je vključena v izvorno
distribucijo, torej naj bi privzete izbire v Makefile
delovale čisto v redu. Če ne morete prepričati knjižnice
ncurses(3x)
, da bi se prevedla ali povezala, lahko
texconfig(1)
poženete tudi iz ukazne vrstice.
Če ste do te točke naredili vse pravilno, lahko napišete make
world
v najvišjem imeniku izvorne kode in se malce sprostite,
medtem, ko se gradijo izvedljive datoteke teTeXa. To lahko na
počasnejših sistemih traja tudi nekaj ur.
Ko računalnik zaključi gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke
$PATH
, $MANPATH
in
$INFOPATH
tako, da bodo vključevale tudi imenike s
teTeXom. Stavki, ki jih morate dodati v datoteko
~/.bash_profile
se torej v zgornjem primeru glasijo:
export PATH=$PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux" export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man" export INFOPATH=$INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
Spremenljivka $PATH
se pri distribuciji izvorne kode
razlikuje od tiste pri binarni distribuciji. Opazili boste, da je pot
do binarnih datotek teTeX/bin/i386-linux
namesto preprosto
teTeX/bin
, kot je to v binarni distribuciji.
Zdaj lahko poženete texconfig confall
, da se prepričate, da
so poti pravilno nastavljene, in potem nadaljujete z nastavitvami
teTeXa kot pri binarni distribuciji. Glejte razdelek
,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``
spodaj.
Najprej se s ftp
povežite z vašim najbližjim arhivnim mestom
za Linux. Moje je
wuarchive.wustl.edu
. Potem poiščite imenik z disketami
distribucije Slackware. Na wuarchive.wustl.edu
je to
systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/
.
Mesta za Linux, ki zrcalijo
metalab.unc.edu
bodo shranila te diskete v imeniku
distributions/Slackware/slakware/
. Popoln paket teTeX je
vsebovan na disketah serije t
distribucije Slackware.
Poberite torej datoteke vseh devetih diskov t1
--
t9
. Prepričajte se, da jih imate posortirane. Datoteke
shranite v ločenih podimenikih na trdem disku, imenovanih t1
-- t9
ali pa na disketah, ki jih označite z oznakami od
t1
do t9
. Namestili jih bomo ročno.
To ni težko. Namestitveni program distribucije Slackware naredi potrebne imenike in odpakira datoteke. Poda tudi opis posameznega modula v distribuciji, kar vam pomaga pri odločitvi, ali naj ga namestite ali ne. V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse skupaj, saj je to tisto, kar bi itak morali storiti.
Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove distribucije
teTeXa pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj. Imeli boste
veliko datotek s podaljškom .tgz
. To je okrajšava za arhiv
programa tar(1)
, stisnjen s programom gzip(1)
.
Imena datotek zadoščajo omejitvi NS-DOS-a na 8+3 znakov. Dosovske
particije ali tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje
teh datotek. Arhivi se tudi začnejo s črkami tb
, td
ali tm
itd., kar je sestavljalčeva okrajšava za binarne
datoteke za TeX, dokumentacijo za TeX, makroukaze TeXa in tako naprej.
Za vas je ta razlika bolj akademske narave, saj boste namestili vse.
Preprosto zaženite Slackwareov pripomoček install
. Ne
delajte si skrbi z rekonfiguriranjem svojega sistema, zato izberite
postavko za dodajanje novega programja. Izberite ustrezen izvorni
medij (diskete, particija trdega diska ali CD-ROM), določite, da bi
radi namestili datoteke serije t
distribucije Slackware in da
ne želite biti vprašani o ničemer več; preprosto namestite vse arhive
s teh disket. Če nameščate z disket, vam bo program povedal, kdaj
morate zamenjati disketo. Če nameščate s trdega diska ali CD-ROM-a,
ni potrebna nobena vaša dodatna intervencija.
Te vrstice so za ljudi, ki bi radi iz tega ali onega razloga ročno namestili teTeX iz distribucije Linuxa Slackware.
Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete,
označene s t1
do t9
. Priklopite disketo t1
z ukazom
če imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko namesto# mount /dev/fd0 /mnt
/mnt
uporabite katerokoli točko priklopa, to pač upoštevajte
v nadaljevanju.
Najprej boste želeli narediti vrhnji imenik za teTeX. notranje poti
teTeXa so sicer določene relativno glede na njegove izvedljive
datoteke, vendar je distribucija Slackware arhivirana relativno na
korenski imenik /
. Vrhnji imenik za teTeX je torej
/usr/lib/teTeX
Za vsako arhivsko datoteko .tgz
v distribuciji prepišite to
arhivsko datoteko na imenik /usr/lib/teTeX
in ponovite
naslednje ukaze:
Za te korake morate biti prijavljeni kot root
in v korenskem
imeniku /
. Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv
tb-xfig.tgz
, seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva,
ki ga želite odpakirati.
# cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX # tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar # v, da bomo videli, kaj se dogaja! # rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz
Večina paketov za Slackware, ki sem jih videl, vključuje tudi
namestitveni skript, ki ga po odpakiranju samodejno izvede
namestitveni program te distribucije. Po odpakiranju datotek poglejte
v imenik /install
. Če obstaja skript z imenom
doinst.sh
, ga poženite kot root
tako, da napišete:
# sh < /install/doinst.sh
Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno dearhivirajo. Sprostite se! Privoščite si odmor, osvežite se s kavo ali drugo osvežilno pijačo. Za namestitev teTeXa morate narediti le še nekaj korakov. Obdelani so v razdelku ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.
Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resnično
trivialna. Sftpjajte najnovejšo stabilno različico teTeXovih
arhivskih datotek s strežnika za FTP
ftp.debian.org. Distribucijo
teTeXa boste našli v imeniku
pub/debian/bo/binary-i386/tex
.
Vzemite naslednje datoteke z anonimnim FTP-jem (ne pozabite nastaviti
binarnega načina prenosa datotek z ukazom binary
):
tetex-base_0.4pl6-5.deb
tetex-bin_0.4pl6-8.deb
tetex-dev_0.4pl6-8.deb
tetex-doc_0.4pl6-1.deb
tetex-extra_0.4pl6-4.deb
Ko imate datoteke varno prenesene na trdi disk, postanite root in jih
namestite z uporabo pripomočka dpkg(1)
:
# dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb # dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb # dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb # dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb # dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb
Namestitev bo trajala kar nekaj časa, saj imajo debianski arhivi
skripte, ki preverjajo nameščenost starega TeXa, gradijo formatne
datoteke .fmt
za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti,
in gledajo druge nastavitvene podrobnosti. A ko bodo končali, boste
imeli delujočo namestitev teTeXa, ki jo boste morali le še poučiti o
podrobnostih vašega lokalnega sistema; glejte razdelek
,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.
Najbrž lahko namestite le želene dele teTeXa iz RedHatove distribucije, a skladno s filozofijo ostalih razdelkov, bomo privzeli, da boste slej ko prej potrebovali vse zmožnosti teTeXa in bi torej morali namestiti popolno distribucijo.
Namestitev teTeXa iz paketov RPM pod RedHat Linuxom 4.2 poteka tako,
da se s ftp
prijavite na
metalab.unc.edu ali bližnje zrcalo in s cd
greste v
imenik
pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/
.
Nastavite binarni način prenosa datotek in prenesite naslednje datoteke:
tetex-0.4pl8-5.i386.rpm
tetex-latex-0.4pl8-5.i386.rpm
tetex-afm-0.4pl8-5.i386.rpm
tetex-dvilj-0.4pl8-5.i386.rpm
tetex-dvips-0.4pl8-5.i386.rpm
tetex-xdvi-0.4pl8-5.i386.rpm
tetex-texmf-src-0.4pl8-5.i386.rpm
Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna. Vsebuje izvorno kodo LaTeXa, če ga želite namestiti sami. Če mislite v prihodnosti nadgraditi LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti tudi to datoteko.
Preprosto in v danem vrstnem redu namestite zgornje datoteke z uporabo
ukaza rpm -i
in pojdite na razdelek
,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.
Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate postscriptne dokumente tudi na ne-postscriptnih napravah. Ghostscript se zelo hitro razvija in v vsako novo različico so vgrajene pomembne spremembe. Torej se izplača potruditi in namestiti različico Ghostscripta, dostopno z njegove domače spletne strani http://www.cs.wisc.edu/~ghost/.
V času tega pisanja je trenutna verzija 5.03. Arhiv Ghostscripta za Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:
ghostscript-5.03gnu.tar.gz
ghostscript-5.03jpeg.tar.gz
ghostscript-5.03libpng.tar.gz
ghostscript-5.03zlib.tar.gz
ghostscript-fonts-std-5.03.tar.gz
ghostscript-fonts-other-5.03.tar.gz
Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete? Ghostscript je pravzaprav izdelovalnik rastrskih slik. Prevaja postscriptno kodo v več znanih rastrskih oblik, na primer v tiste, ki jih razume vaš tiskalnik ali zaslon, če sta opremljena s PostScriptom ali pa ne. V praksi vam Ghostscript dovoljuje uporabo pisav Type 1 in mešanje besedila in grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafičnem zaslonu, ki ga pozna Ghostscript.
Kvaliteta pisave, ki pridejo poleg programa, se je v zadnjih nekaj
verzijah precej popravila. To je zares pridobitev za uporabnike
Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za
komercialne pisave. Za znake poskrbijo znakovne knjižnice
Ghostscripta -- ne teTeX -- saj zna Ghostscript brati znakovne
zahteve, ki jih naredi dvips(1)
. Vendar so datoteke z
dimenzijami posameznih pisav za knjižnico pisav Ghostscripta (imajo
podaljšek .afm
) že vključene v distribucijo teTeXa.
Za podatke o uporabi Ghostscripta glejte datoteko use.txt
v
distribuciji Ghostscripta in sestavek
Printing-HOWTO,
nastal v okviru Dokumentacijskega projekta za Linux. Na Internetu je
dostopen tudi priročnik za Ghostscript. Glejte razdelek
,,Viri nadaljnjih informacij``.
Ali pa namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja Ghostscript (glejte razdelek ,,APSFILTER``).
Zadnje, a pomembno navodilo: Priporočam, da sami prevedete Ghostscript
za vaš sistem, če je le mogoče. S kombiniranjem različnih verzij
Ghostscripta in knjižnice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Različica
Ghostscripta, ki je vključena v serijo AP
distribucije
Slackware, je 2.6.2 in nima vgrajene podpore za okna X. Morda boste
imeli probleme, preden boste zanjo našli ustrezno različico knjižnice
svgalib. Menda v paketu XAP
za Slackware (in najbrž tudi v
drugih distribucijah) obstaja različica Ghostscripta s podporo za X11,
a je še nisem preizkusil. Prevajanje Ghostscripta za vaš sistem je
precej enostavnejše, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri
prevajanju vključite podporo za tiskalnike, ki so v zapakiranem paketu
ostali prezrti, na primer za Epson Stylus 800, opomba prevajalca.)
Pomembno se je tudi zavedati, da obstajata dve izdaji in distribuciji Ghostscripta: komercialni Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki za nekaj let caplja za Aladdin Ghostscriptom. To je zaradi Ghostscriptove edinstvene licenčne pogodbe. Glejte Printing HOWTO za več informacij o tem.
Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vključena v majhen arhiv,
ki vsebuje le datoteko .diff
. Ghostscript 3.33 za X ima
vključeno tudi podporo za obliko JPEG, torej naj bi vključili tudi
izvorno kodo knjižnice za JPEG. Ustrezne arhive lahko najdete na vseh
distribucijskih mestih programja GNU, kot je na primer
ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu.
Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo življenje.
APSFILTER je že eden od njih. Napisal ga je Andreas Klemm. APSFILTER
deluje s kateremkoli, z BSD združljivim, tiskalniškim strežnikom (kar
pomeni, da imate program lpd(8)
in datoteko
/etc/printcap
; glejte spodaj) in ponuja transparentno
tiskalniško podporo za datoteke ASCII, DVI in postscriptne datoteke,
kot tudi za datoteke, stisnjene s programoma gzip(1)
,
compress(1)
in drugimi.
Ko enkrat uspešno namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko v obliki PostScript na katerikoli tiskalnik, ki ga pač že imate, z ukazom
$ lpr file.ps
Če želite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja, lahko napišete
$ lpr -Praw file.asc
Osupljivo.
APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, če upoštevamo, da deluje z
veliko ločenimi elementi vašega sistema. Namestitev splošne
distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate na sistemu
trenutni prevajalnik gcc(1)
, saj APSFILTER zgradi nekaj
svojih filtrov šele med namestitvijo. No, nekatere distribucije
Linuxa ponujajo že zgrajene verzije, zato najprej preverite svojo
natančno distribucijo.
V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen Ghostscript in
lpd(8)
. Najnovejši APSFILTER leži v Linuxovih arhivih na
mestu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/.
Uporabniki operacijskega sistema FreeBSD preberite poglavje o tiskalniških filtrih na spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html.
Andrej Brodnik, < Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si>, pravi takole:
Za vse, ki uporabljate FreeBSD in teTeX na njem, samo toliko v pojasnilo, da vse splošne omembe o teTeX-u in njegovi uporabi za Linux veljajo tudi za FreeBSD. Le namestitev je preprostejša. Če boste prevajali teTeX na vašem stroju potrebujete le datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/teTeX.tar, za Ghostscript datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/ghostscript5.tar in za APSFILTER datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/apsfilter.tar.
Vse datoteke razstavite s programom tar
in nato v vsakem od tako
ustvarjenih področij poženite program make
. Vse ostalo se bo
zgodilo ,,samo od sebe``.
Če želite, lahko tudi uporabite že preveden ,,paket`` (package).
Razumljivo, na enako preprost način lahko namestite tudi kateregakoli od ostalih 1000+ programov, ki so na voljo preko Interneta (vključno s skoraj vsemi programi, ki tečejo pod operacijskim sistemom Linux).
lpd(8)
Obstaja na kupe različic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujoč
tiskalniški strežnik (angl. printer daemon) ni mačji kašelj.
Če uporabljate teTeX na osebnem sistemu, lahko preprosto prepišete
izhod na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalniške naprave (cp
output /dev/lp1
), a to ni preveč zaželeno, ker s tem izgubite
filtracijske sposobnosti tiskalniškega strežnika. Če tiskate po
omrežju, je delujoči tiskalniški strežnik nujnost.
Osnovni program za tiskalniško upravljanje na BSD-jevskih sistemih
Unix je lpd(8)
. Ko natisnete datoteko z lpr(1)
,
pravzaprav pošljete datoteko v tiskalniško čakalno vrsto.
lpd(8)
natisne datoteke v istem vrstnem redu kot le-te
prihajajo. Drugi tiskalniški pripomočki vključujejo lpq(1)
,
ki prikaže vsebino tiskalniške čakalne vrste, in lprm(1)
, ki
odstrani datoteke iz tiskalniške vrste.
Tiskalniški strežnik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer transparentno filtriranje izhoda različnih programov (z uporabo filtrirnih programov kot zgoraj opisani APSFILTER), sprejema tiskalniška opravila z drugih strojev v omrežju, pošilja tiskalniška opravila na različne tiskalnike, če imate priključenega več kot enega, in zadržuje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.
Podrobnosti o usposobitvi tiskalniškega strežnika boste našli v
sestavku Printing-HOWTO. Veliko distribucij Linuxa ima že
nastavljene zbirke podatkov za lpd(8)
. Preverite najprej te,
saj vam bo to prihranilo precej dela. Navadno se arhivirajo, precej
čudno, z imenom lpr
, zato najprej poiščite ta program.
Zbirka za tiskalniški strežnik je dostopna tudi na arhivih Linuxa na
mestu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing.
Uporabniki FreeBSD-ja preberite priročnik o tiskanju na spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html.